Tajani izpostavil Alžirijo kot ključno partnerico Italije
Italijanski zunanji minister Tajani je poudaril, da je Alžirija temeljna država za Italijo, kar kaže na pomen bilateralnih odnosov med državama.
Italijanski zunanji minister Tajani je poudaril, da je Alžirija temeljna država za Italijo, kar kaže na pomen bilateralnih odnosov med državama.
Izraelska ministrica za inovacije Gila Gamliel je na družbenih omrežjih objavila sporen video, ki prikazuje preobrazbo Gaze. Umetna inteligenca v videu spreminja ruševine v nebotičnike in jahte, v njem pa se pojavita tudi Donald Trump in Benjamin Netanjahu z družicama. Ministrica je ob videu zapisala, da je »Gaza prihodnosti« lahko kot Las Vegas, in poudarila, da se prostovoljna migracija prebivalcev Gaze lahko zgodi le pod vodstvom Netanjahuja in Trumpa. Ta poteza je sprožila obtožbe o etničnem čiščenju in poziv k migraciji z geslom »Ali mi ali oni!«
Donald Trump, predsednik Združenih držav Amerike, se je 23. julija 2025 v Beli hiši sestal s filipinskim predsednikom Ferdinandom Marcosom mlajšim. Srečanje je potekalo v Washingtonu, dogodek pa je zabeležila Agencija Vista.
Pristaniški delavci v Genovi v Italiji so za konec julija napovedali blokado izraelske ladje Cosco Pisces, ki prevaža jeklo za Izrael. To ladjo so že prej blokirali grški pristaniški delavci v Pireju. Medtem so pro-palestinski aktivisti na grškem otoku Syros preprečili pristanek izraelske križarke Crown Iris s 1600 potniki. Incidenti poudarjajo naraščajoče protizraelske aktivnosti v Evropi, kjer je po mnenju nekaterih delov Evrope veliko ozemlje nevarno za Jude.
Vodja Lige, Matteo Salvini, je 22. julija 2025 v Rimu prejel nagrado »Italija-Izrael 2025«. Priznanje, ki so ga prvič podelili inštitut Miltona Friedmana, Zveza združenj Italija-Izrael, Maccabi World Union ter Israel's Defend and Security Fo, je Salvinija počastilo kot »najboljšega prijatelja Izraela v Italiji«. Slovesnost je potekala v času, ko je izraelska vojska izvajala vojaške operacije v Gazi.
Tretji krog mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino v Carigradu se je po samo 40 minutah zaključil brez pričakovanih prebojnih dogovorov. Strani sta kljub diametralno nasprotnim stališčem dosegli le minimalen napredek v obliki dogovora o izmenjavi 1.200 zapornikov. Ukrajina je predlagala srečanje predsednikov Zelenskega in Putina do konca avgusta, medtem ko je Rusija predlagala uvedbo 24- do 48-urnih premirij in izmenjavo trupel padlih vojakov. Pogajanja so potekala pod okriljem Turčije.
Več sto propalestinskih protestnikov na grškem otoku Syros je uspešno preprečilo izkrcanje približno 1.600 izraelskim turistom z ladje za križarjenje Crown Iris v pristanišču Ermoupolis. Incident, ki ga je grška vlada obsodila, je povzročil, da je ladja, ki je v lasti izraelskega podjetja Mano Maritime, spremenila pot in se namesto tega odpravila na Ciper. Protestniki so mahali z velikimi palestinskimi zastavami in vzklikali slogane, kot je 'Svoboda za Palestino'.
Slovenija je kot prva članica Evropske unije prepovedala vstop dvema izraelskima ministroma, finančnemu ministru Bezalelu Smotrichu in ministru za nacionalno varnost Itamarju Ben-Gvirju. Razlog za to so njune izjave, ki naj bi promovirale "etnično čiščenje" in "genocidne" pozive v zvezi s Palestinci in dogajanjem v Gazi. Oba ministra sta bila razglašena za "persona non grata". Odločitev odraža odločno stališče Slovenije glede konflikta v Gazi.
Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je pozval Izrael, naj razume, da je trenutna situacija v Gazi nesprejemljiva. Poudaril je nujnost odprtja humanitarnih koridorjev in zagotavljanja nujne pomoči prebivalcem Gaze. Tajani je tudi poudaril, da Evropa ne sme pozabiti na Hamasovo teroristično dejanje in da mora Izrael braniti svojo varnost, vendar ob spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava. Izraelski veleposlanik v Italiji je izrazil pripravljenost na sodelovanje pri humanitarni pomoči, ob tem pa poudaril, da Hamas otežuje dobavo pomoči in da se Izrael pripravlja na kopensko operacijo.
Predsednik poslanske zbornice Lorenzo Fontana je na zasedanju Natove parlamentarne skupščine izpostavil parlamentarno diplomacijo kot bistveno orodje za spodbujanje miru in stabilnosti. Poudaril je, da so parlamentarci ključni pri posredovanju stališč ljudstva in prispevajo k reševanju konfliktov. Fontana je ob tem opozoril na kompleksnost mednarodnih odnosov in naraščajoče globalne izzive, vključno z nestabilnostjo in podnebnimi spremembami. Skupščina je poudarila pomen dialoga med državami članicami Nata in partnerskimi državami za spopadanje s temi izzivi in ohranjanje demokracije.
Združeno kraljestvo je uvedlo prvi režim sankcij na svetu, namenjen boj proti tihotapcem ljudi, odgovornim za nezakonite migracije. Od srede so v veljavi strogi ukrepi, ki vključujejo zamrznitev premoženja, izključitev iz finančnega sistema in prepoved vstopa v državo za vse, ki so neposredno ali posredno vpleteni v poslovanje z nezakonitimi migracijami. Britansko zunanje ministrstvo je poudarilo, da bodo sankcije prizadele vse, ki so soudeleženi pri omogočanju teh dejavnosti, kar predstavlja zgodovinski korak v boju proti organiziranim kriminalnim združbam.
Donald Trump je ponovno napadel ameriško levico, Obamo in Clintonovo je obtožil poskusa državnega udara in izdaje. V zvezi z vojno v Ukrajini pa je poročano, da je po Trumpovem ultimatu ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen na pogajanja, čeprav Moskva ne pričakuje »čudežnih prebojev« na pogajanjih. Trump se je tudi znašel pod pritiskom zaradi primera Epstein, obtožbe pa je znova usmeril proti Obami kot organizatorju zarote proti njemu.
Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je med svojim prvim predsedniškim mandatom ponovno umaknil ZDA iz Unesca. V prvih šestih mesecih njegovega mandata je bilo zabeleženih na stotine napadov na druge države, kljub njegovim predvolilnim obljubam iz leta 2024, da bo vodil »protivojno« politiko in zmanjšal globalne konflikte.
Politecnico di Torino je sodeloval pri razvoju inovativnih rešitev za čiščenje morske vode v Kairu, kar dokazuje petdesetletno sodelovanje med Italijo in Egiptom na področju čiste vode in obnovljivih virov energije. Vzporedno s tem je podjetje Enersystems S.p.A. prek svoje blagovne znamke Rinascimento Solare podpisalo sporazum s Touring Clubom Italiano (TCI) za valorizacijo italijanske okoljske in kulturne dediščine, kar poudarja pomen obnovljivih virov energije in trajnosti v turizmu.
Podelitev nagrade Italija-Izrael namestniku italijanskega premierja Matteu Salviniju je sprožila močne polemike med opozicijskimi strankami, vključno s PD, M5S in AVS. Salviniju je bila nagrada podeljena za njegove »pogumne stališča« v dvorani Cenacolo poslanske zbornice. Opozicija je dejanje označila za »hinavščino in dvojno moralo« ter »neprimerno« v institucijah, zahtevajoč pojasnila vlade. Salvini je na kritike odgovoril z besedami »človeška beda«.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in estonska premierka Kaja Kallas sta obsodili ubijanje civilistov v Gazi, še posebej tistih, ki čakajo na pomoč. Von der Leyen je poudarila, da civilisti ne smejo biti tarče in da so posnetki iz Gaze neznosni, ter ponovno pozvala k prostemu, varnemu in hitremu pretoku humanitarne pomoči ter spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava. Kallas je izjavila, da je ubijanje civilistov, ki čakajo na pomoč, neobranljivo. Obe sta Izrael pozvali k izpolnitvi obljub glede dostave pomoči.
Združene države Amerike so se odločile, da se bodo ponovno umaknile iz Unesca, odločitev pa bo stopila v veljavo 31. decembra 2026. Tiskovna predstavnica State Departmenta, Tammy Bruce, je izjavila, da je "globalistična in ideološka agenda agencije OZN za mednarodni razvoj v nasprotju z zunanjo politiko America First". Generalna direktorica Unesca, Azoulay, je izrazila globoko obžalovanje zaradi ameriške odločitve.
Združene države Amerike so se v torek umaknile iz Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Odločitev je bila sprejeta, ker sodelovanje v agenciji ni bilo v "nacionalnem interesu". Tiskovna predstavnica je izjavila, da je Unesco pristranski do Izraela in da spodbuja "razdiralne" vzroke. To je že drugič, da so se ZDA umaknile iz Unesca.
Evropska unija je obsodila "nevzdržne razmere" in nasilje v Gazi, pozivajoč k prenehanju nasilja. Hkrati je v Italiji izbruhnila polemika zaradi podelitve nagrade "Italija-Izrael 2025" podpredsedniku vlade in vodji Lige, Matteu Salviniju, v dvorani Cenacolo poslanske zbornice. Opozicijske stranke, vključno z Demokratsko stranko (Pd), Gibanjem petih zvezd (M5s) in Zeleno-levim zavezništvom (Avs), so podelitev nagrade označile za "nesprejemljivo" in "sramotno", pozivajoč vlado, naj poroča o razmerah v Gazi in preneha z dvojnimi merili.
Donald Trump je ponovno odredil umik ZDA iz Unesca, kar je drugič, da je to storil. To dejanje je del širšega dogajanja v svetu, vključno z notranjo politiko Ukrajine in vzponom japonske stranke 'Japanese First'.